»Zdi se, kakor da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu. Resnično upam, da nekdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne mislijo, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP-ja za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje.«
»Nato se je v preteklosti pokazal kot učinkovit garant varnosti, miru, tudi v državah nekdanje Jugoslavije, razmere pa so danes v bistvu izjemno nestabilne. In v takšnih razmerah bi se šli mi neke velike mirovnike in izstopali iz Nata. To je v bistvu izjemno neodgovorno do nas in do prihodnjih generacij.«
»In tako kot se je takrat celo kraljestvo kot mesečnik podalo v to kot v Brueghlovi sliki, ko slepec vodi slepe, se je zdaj nam zgodilo, da smo se v enem parlamentarnem večeru zbudili z dvema referendumoma na ključno temo evropske politične razprave brez vsakršne priprave, brez vsakršne strategije komunikacije. To je strahovito neodgovorno.«
»Če bi denimo opozicija pozvala svoje volivce k bojkotu, kot je to storil premier Robert Golob na zadnjem referendumu, četudi bi bilo to seveda izjemno nedržavotvorno dejanje, potem se temu referendumu slabo piše.«
»Razlika je ta, da je pred 25 leti, ko je Svobodnjaška stranka prvič po svojem obratu na skrajno desno vstopila v vlado, to sprožilo odziv s protesti na vseevropski ravni z nekimi poskusi bojkota.«
»Tu ni korelacije med nizko udeležbo in trdnim jedrom glasov. Po drugi strani smo imeli pred 10 leti evropske volitve z nizko udeležbo in je desnica kot celota dosegla slab rezultat. Ta ideja, da so rezultati povsem odvisni od udeležbe na volitvah, ne drži.«
»Vedno znova so razočarani nad izbiro, ki jo podajajo. Porušeno je zaupanje med levosredinskimi volivci in izvoljenimi predstavniki, kar je osrednji element slovenske politike, na to bi se morali osredotočiti.«
»Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati, ki so za njegovo stranko dobri. So na zgornjem robu anket, v katerih je fluktuirala stranka v zadnjih mesecih. To je najvišji rezultat in utrjuje Goloba kot nespornega hegemona levo od sredine, zato se mu ni treba bati notranjih frakcij, uporov, tudi če so zelo skrb vzbujajoči. Gledano v celoti pa je razmerje med levo sredino in desno sredino izrazito slabo.«
»Ona natančno ve, kaj je njena pomanjkljivost. Ko sem jo videl, se mi je zdela izjemno dobra in profesionalna, osredotočena. To norčevanje na spletnih omrežjih v zadnjih mesecih je sicer razumljivo, a so jo podcenjevali.«